Search

VIR: iz knjige Multipla Skleroza prof. dr. Mira Denišliča, za kar se mu iz srca zahvaljujemo.

prof. dr. Miro Denišlič

NEKAJ O ZGODOVINI MULTIPLE SKLEROZE

Multipla skleroza (MS) je pogosta avtoimunska nevrološka bolezen, za katero je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja (OŽ). Diagnoza MS je še vedno klinična, kar pomeni, da nimamo specifične preiskave, s pomočjo katere bi jo lahko zanesljivo prepoznali, a novejše preiskave nam to včasih olajšajo.

Dokončno diagnozo omogočajo šele spremljanje kliničnih simptomov oz. znakov ter rezultati ustreznih preiskav. Prvi simptomi pogosto niso natančno opredeljeni, saj skoraj vsak človek doživi vrtoglavico, prehodno omotičnost, mravljinčenje po okončinah ali druge znake, ki lahko napovedujejo MS.

Bolezen poznamo že dolgo. Leta 1835 je Jean Cruveilhier, profesor patologije v Parizu, prvi poročal o "rjavih področjih" v OŽ. Nekaj let pozneje je Anglež Robert Carswell opisal številne "pike" po srednji strani hrptenjače. Prvi klinični opis MS je leta 1849 objavil Nemec Friedrich Theodor von Frerichs. V nemedicinski literaturi so se opisi bolezni pojavili približno istočasno. Značilne simptome, motnje vida in ravnotežja, mravljince in ohromelost, je zabeležil Sir Augustus Frederic d' Este, bratranec angleške kraljice Viktorije. Pionir nevrologije Francoz Jean-Martin Charcot je leta 1868 opisal znake in mikroskopske spremembe pri dveh bolnicah z MS. Zdravljenje s strihninom, srebrom, injekcijami zlata in električnim draženjem ni bilo uspešno. Od takrat dalje so zdravniki pravilno razvrstili razpršene simptome in znakebolezni ki so jih označili kot značilne za MS. Deset let kasneje je Louis Antoine Ranvier opisal zažemke na mielinski ovojnici živcev. Slikovna preiskava možganov z zrakom je pokazala zmanjšanje možganskega tkiva (leta 1945). Leta 1960 je J.F. Kurtzke objavil lestvico za oceno prizadetosti bolnikov z MS. Izvabjeni potenciali so izboljšali prepoznavanje MS (leta 1979). Pomemben napredek je bil napravljen leta 1981 z uporabo magnetnoresonančne tomografije (MRT) za odkrivanje sprememb v OŽ. Leta 1993 so bili objavljeni prvi rezultati uspešnega zdravljenja recedivno-remitentne MS z interferonom beta-1b (Betaferonon), ki je od leta 1995 na razpolago našim bolnikom. Kmalu je na naše tržišče prišlo tudi zdravilo glatiramer acetat (Copaxone). Od leta 2000 zdravimo bolnike z interferon beta-1a - Avonex (vnos v mišico) in leto kasneje smo začeli bolnike zdraviti z interferonom beta-1a - Rebif (vnos podkožno). Leta 2000 je Ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila mitoksantron (Novantrone) za zdravljenje bolnikov z napredujočo MS.

Klikni na spodnji tekst: